EP 2016. SANKT JOHANN IM PONGAU

Slovenska EP reprezentanca 2016.

Evropsko prvenstvo 2016 (Sankt Johann im Pongau, 2.–12. 4. 2016):

Matej Brajkovič, osmica, 3. mesto
David Slaček, devetka, 9. mesto
Ana Gradišnik, osmica, 17. mesto
Mitja Gradišnik, desetka, 17. mesto
Jurij Potočnik, desetka, 17. mesto

* * *

Pričakali smo zaključek evropskega prvenstva 2016. Severni sosedje so v simpatičnem Sankt Johannu na enajstdnevnem tekmovanju gostili biljardistke in biljardiste z vseh koncev stare celine. Kot je že ustaljeno, se je odigralo 13 turnirskih sistemov: vse tri kategorije: ženske, moški in vozičkarji v najpopularnejših disciplinah: osmici, devetki in desetki, ženske in moški pa še v straight-poolu in ekipno. Povzemimo zmagovalce in čestitajmo najuspešnejšim:

Med ženskami je ponovno z dvema naslovoma (ne daleč) domov odkorakala Jasmin Ouschan (AUT), ki je zmagala v prvih dveh disciplinah prvenstva: 14.1 in 10. V straightu se je izkazala za boljšo od Oliwie Czuprynske (POL), ki pa je le nekaj dni kasneje s kolegico Katarzyno Wesolowsko osvojila ekipni naslov za Poljsko v finalu proti Rusiji. So pa zato Rusinje prišle na svoj račun v mednarodni osmici, kjer je Kristina Tkach s serijo navdihujočih zmag (med drugim tudi proti naši Ani Gradišnik) priborbala vse do konca in si zasluženo postregla z zlatom. V zadnji disciplini, devetki, je svoje apetite potešila Belgijka Kamila Khodjaeva – lansko leto je kar trikrat stala na stopničkah, zato bi bili prazni žepi verjetno le razočaranje.

Ana Gradišnik (BK Ilirija) je bila naša edina ženska predstavnica, nastopila je v vseh disciplinah, a najbolje se je odrezala prav v osmici, kjer je poskrbela za padec treh večjih imen: omenjene Wesolowske, Belorusinje Marharyte Fefilave in ruske finalistke iz ekipnega tekmovanja, Anne Mazhirine. Summa summarum je po dolgotrajni poškodbi skupno pet zmag proti igralkam najvišjega ranga resnično lep uspeh in dobra iztočnica za nadaljnji vzpon.

Med vozičkarji sta si vsa tri zlata odličja razdelila Skandinavca Jouni Tähti (FIN) in Henrik Larsson (SWE). Finec se je izkazal za najboljšega v desetki, kjer je Švedu v rednem delu sicer moral priznati poraz, a ga to vseeno ni ustavilo na poti do samega vrha, Larsson pa je slavil v preostalih disciplinah: v devetki je v finalu prav tako kot Tähti v desetki premagal Belgijca Kurta Deklercka; v osmici pa se je v sistemu kar dvakrat srečal z našim Matejem Brajkovičem (BK Ilirija) in se obakrat izkazal za boljšega – čeprav je šlo v drugo res za las.

Brajkovič je sicer v sedemčlanski slovenski reprezentanci poskrbel za edino kolajno: omenjen drugi dvoboj z Larssonom je potekal v polfinalu osmice, kamor se je zavihtel s pomočjo nekaj lepih rezultatov, npr. tudi z zmago proti lanskemu prvaku Fredu Dinsmoru (IRE). Ne moremo pa mimo drugega slovenskega reprezentanta v dotični kategoriji: Davida Slačka (BK Ilirija). Zanj je bilo to prvo evropsko prvenstvo nasploh, adrenalin je morda kdaj prijel močneje, kot bi si želel, a ne glede na okoliščine mu je vseeno uspelo priti do tako dragocene prve zmage na tekmovanjih najvišjega kova, ko se je v devetki oddolžil Kimu-Ronnyju Nygardu za poraz prvi dan prvenstva. Iskrene čestitke.

Kategorija moških je druga zgodba. Konkurenca je neizprosna, število nasprotnikov skoraj neskončno, o tem priča tudi dejstvo, da so se imena pri vrhu dodobra premešala: od štirih prvakov iz lanskega leta, je letos le eden prišel do katere koli kolajne, kar kaže na brutalno izenačenost nasprotnikov in izjemen dosežek posameznika, ki mu uspe ostati neporažen do konca. Najbolj zadovoljna sta lahko domov odšla Francisco Sanchez Ruiz (ESP), ki je blestel zadnjih nekaj dni turnirja in osvojil naslov v devetki ter ga za las zgrešil v osmici, kjer je v odločilcu premoč priznal osemnajstletnemu Vitaliyu Patsuri iz Ukrajine.

V devetki je v finalu premagal še mlajšega Joshuo Fillerja (GER), ki je prav tako v žep spravil dve kolajni – drugo, zlato, je osvojil za Nemčijo v ekipnem turnirju. Kot pri dekletih, so tudi moški del ekipnega prvenstva na srebrnem mestu končali Rusi. Spodbuden rezultat, posebej za Ruslana Chinakhova, ki je pobasal še bron v devetki; in Konstantina Stepanova, ki je končal kot drugi v straight-poolu, kjer se je v finalu lahko le priklonil popolnemu prihodu domačega Albina Ouschana (AUT). V desetki, ki je še nismo omenili, je zmagal še en Španec, David Alcaide.

Preostanek slovenske reprezentance je štel dva Ilirca: Mitjo Gradišnika in Miho Zajca ter dva Kavalovca: Klemna Gradišnika in Jurija Potočnika. Za najlepši uspeh ekipe, ki je poskrbel, da je marsikdo začel brskati po atlasu, kje je Slovenija, sta poskrbela Mitja Gradišnik in Jurij Potočnik, ki sta v disciplini desetke prigarala med zadnjih 32, kjer pa je le nekoliko zmanjkalo moči: Gradišniku proti madžarskemu kolegu in rednemu obiskovalcu Memoriala, Gáborju Solymosiju, Potočniku pa proti Franciscu Diaz Pizzaru (ESP), dobitniku treh medalj na lanskem EP. Mitji je malo zmanjkalo, da bi odlično 17. mesto ponovil še v osmici, a ga je v majstorici izločil Kristoffer Mindreboe (NOR).

Prav tako je reprezentanca pustila dober vtis v ekipnem delu tekmovanja: s suverenim rezultatom 3:0 so najprej odpravili Severni Ciper, kjer je Klemnu Gradišniku uspel lep preobrat proti Alturju Onucu z 2:5 na 9:8. Sledili so končni prvaki, neustavljivi Nemci; nato pa so se naši v repasažu izkazali za boljše od Luksemburžanov, preden jih je iz turnirja izločila reprezentanca Finske, ki pa so se morali na koncu zadovoljiti s tretjim mestom. Mihi Zajcu tokrat žal ni uspelo nanizati zmage, kar pa še ne pomeni, da ni bil blizu: posebej proti petouvrščenemu iz World Cup of Poola 2014, Miku Balázsu (HUN), mu je uspelo doseči, da si je nasprotnik pogrizel vse nohte; nekaj športne sreče je zmanjkalo pa bi suvereno prednost lahko zadržal do konca.

Iskreno čestitamo celotni reprezentanci. Pošljite jim trepljaje po ramenih in stiske rok ter se dobro pripravite na naslednji turnir, kjer se lahko z njimi pomerite prav vi. Do takrat pa dober trening.

Galerija

Komentarji