Memorial se bliža

lanskoletni zmagovalci

Dragi igralci in igralke, dragi prijatelji in prijateljice športa!

Z velikim veseljem in ponosom vas seznanjamo z udeleženci letošnjega Memoriala. Prihajajo iz kar trinajstih držav: poleg gostiteljice Slovenije naj omenim najprej vse sestrske republike nekdanje SFRJ z izjemo Črne gore; potem so tu zastopane članice EU Avstrija, Nemčija, Madžarska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Švica; čast pa nam je izkazal s svojim prihodom tudi igralec iz daljnega Egipta!

A množičnost ni vse: tu je tudi kakovost, kajti kot boste videli, gre za vrhunske igralce!

Najprej mi dovolite, da poimensko naštejem najbolj zveneča imena iz bratskih bivših republik:

Najbolj številna je delegacija Hrvaške. Najbrž mi ni treba omenjati, kdo je na njenem čelu: Ivica Putnik, ki je tudi najviše rangirani Hrvat na lestvici EPBF. A njegovo spremstvo skoraj ne zaostaja: tu so Josip Šušnjara, najboljši na hrvaški ranking lestvici 2013/14, legendarni Robert Sudič (ki se je izpokojil!), pa Marko Lišnić, Tomislav Šušić, nenazadnje pa še Karlo Dalmatin in Philipp Stojanović, ki prihajata iz biljardne Meke – Nemčije.

Tudi Srbi so odločeni in zmožni resno prekrižati načrte drugim udeležencem. Njihova ekipa se odlikuje po izredni izenačenosti najboljše peterice; mislim, da mi ni treba posebej predstavljati Šandorja Tota, Miloša Verkića, Martina Martinovića, Zorana Svilarja in Andreje Klasovića. Vemo, da bodo grizli do konca.

Za petami jim je bošnjaška ekipa, ki morda ne zbuja takega strahospoštovanja kot zgoraj omenjeni dve, zato pa bo njena trojka zagotovo pritegnila kar največjo pozornost in občudovanje. Poleg starega borca, neuničljivega Dina Čerimagića, je tu še bosansko »čudo od djeteta«, 13-letni Sanjin Pehlivanović, letošnji evropski prvak v devetki med mlajšimi mladinci (U-17). Že lani se je na Memorialu uvrstil v četrtfinale – kako pa bo letos?

Iz Makedonije prihajata Žika Mihajlovski in naš dolgoletni prijatelj, vedno nevarni Nova Sarafimoski.

Zdaj pa mi dovolite, da predstavim še igralce iz Evropske unije:
Prva po abecednem redu, a nemara tudi nasploh, je ekipa Avstrije, Team Austria. V njej so branilec naslova in letošnji svetovni podprvak v devetki Albin Ouschan, njegova levi in desni razbojnik pa sta Mario He in Jürgen Jenisy. Ta trojka bo imela številno podporo drugih odločnih in močnih igralcev. Gotovo je treba v njih videti nedvomne favorite za osvojitev lovorike.

A ustavimo malo konje, kajti konkurenca pač ne bo držala križem rok. Kot prva omenjam tu našega lanskega gosta, drugega z lanskega Memoriala, Nemca Larsa Kuckherma, letos pa ga spremljata nihče drug kot štirikratni mladinski evropski prvak in dobitnik vrste najprestižnejših tekmovanj Manuel Ederer in Harald Stolka – bivši nemški državni prvak in že zmagovalec prestižne in svetovno priznane lige Eurotour.

Miko Balasz in Gabor Solymosi bosta gotovo znala po madžarskem receptu: papricirati svoje nastope in jo zasoliti tekmecem.

Iz Portugalske prihaja naš stari prijatelj, trenutni evropski prvak v seniorski desetki in lanski polfinalist tu v Ljubljani, Henrique Kiko Correia. Četudi je senior, strelja kot mlad pistolero, zato pozor pred njim!

Četverovprego Slovaške bosta vodila desetkratni državni prvak Jaroslav Polach in trenutni evropski finalist v osmici Jakub Koniar.

Iz Romunije prihaja na oglede Ioan Ladanyi, ki se ga še spominjamo letos s Cipra, kjer je premagal Seeja Huidjija v osmici z osupljivim rezultatom 8 : 0.

Za čezevropsko dimenzijo pa bo poskrbel Moshem Saadawyi - prva palica Egipta.

In še nekaj besed o domačih igralcih. Na čelu je Matjaž Erčulj, ki je že dvajset let bolj ali manj naš prvi igralec. Ob boku ima Miha Šinkovca, odnedavna njegov hudi tekmec. Med drugimi močnimi tekmovalci omenimo vsaj še Jožeta Marinka in mladega Denisa Kragolnika. Ne pozabimo pa niti na Ano Gradišnik, tretjo iz letošnjega članskega evropskega prvenstva za ženske, dobitnico sedmih medalj iz mladinskih evropskih prvenstev za deklice in trenutno četrtouvrščeno na slovenski renking lestvici, ki je letos na prav vsakem od državnih prvenstev osvojila medaljo in je tudi letošnja državna prvakinja (in prvak!) v devetki.

Preden končam, pa mi dovolite, da razširim fokus, tako da bo zajel tudi vse druge nastopajoče, pa tudi tiste, ki ne igrajo, ker niso bili deležni te sreče, da bi se uvrstili v 128-erico, a so z nami v duhu oz. kot gledalci in navijači. Prav res, kaj reči o igralcih B, C ali celo D kategorije, začetnikih in vseh drugih? Reči je tole: brez njih, brez njihovega čistega igralskega veselja, užitka ob učenju tehnike in spretnosti, poguma, da ne obupajo, ni ne našega ne nobenega drugega športa! Prav njihovo vztrajanje in volja, da tekmujejo, pa čeprav vedo, da je kaj malo upanja za večje uspehe, in da vztrajajo, pa čeprav se morajo v taki ugledni družbi ponavadi kaj kmalu sprijazniti z eliminacijo, dela iz športa tisto, kar tudi mora biti – deljenje skupnih vrednost ferpleja, dobre volje in športnega duha!

Zato gre naša največja hvala in spoštovanje prav njim! Brez njih ni športa in brez njihovega žara ne more zasijati nobena športna zvezda!

Prepričan sem, da jim Miško Grabnar prav zdajle salutira z dvignjeno palico tam pri svoji zvezdni 9-čeveljski mizi!

V imenu Memoriala Mateja Grabnarja – »Turnirja, ki zna pocrkljati«,

Mitja Gradišnik, predsednik Biljardne zveze Slovenije

Komentarji