ZADNJE DEJANJE SEZONE: EKIPNO DP 2015

Finalisti ekipnega DP 2015: Blaž Bižal, Tim Uršič, Vid Peterlin (Lepi žrebci, 1. mesto), Matej Dakol, Miha Zajc in Franci Čučnik (M-čuda, 2. mesto).

Ekipno državno prvenstvo 2015 (Ljubljana, 19. 12. 2015):

Lepi žrebci (Blaž Bižal, Vid Peterlin, Tim Uršič), 1. mesto
M-čuda (Franci Čučnik, Matej Dakol, Miha Zajc), 2. mesto
Biljardnica Direkt (Maks Gerčar, Miha Medica, Boštjan Obid), 3. mesto
Lepotica in zver 2x (Ana Gradišnik, Damir Petrinec, Nino Porić), 3. mesto
Bistrica Express (Primož Hrvatin, Simon Tomažič, Bojan Uljan), 5. mesto
Direktorji (Anže Ciuha, Denis Godeša, Kristijan Nikl), 5. mesto
Komisarji (Klemen Gradišnik, Matjaž Markič, Jurij Potočnik), 5. mesto
Triolog (Peter Rožič, Žiga Trpin, Miha Žagar), 5. mesto

* * *

To soboto se je 48 biljardistov zbralo v ljubljanski biljardnici Direkt, kjer so sestavili 16 (tudi klubsko mešanih) ekip z nalogo osvojitve naslova ekipnih državnih prvakov 2015 in pokala, v velikosti primerljivega s tistimi iz največjih športov. Skrbno pripravljen sistem tekmovanja je bil resnično naklonjen ekipnim igralcem, saj je bilo pri konstantnem menjavanju aktivnih dvojic, trojic in individualnih dvobojev vsakomur težko prebiti do ritma, ki mu najbolj odgovarja. Ker sta se bojujoči ekipi merili na dve dobljeni igri, je turnir terjal tudi marsikatero napako, ki je igralci sicer ne bi storili ob primerni spočitosti. V vsakem primeru vse pohvale spodbudnemu številu nastopajočih (kar 20 več kot lansko leto). Prav zaradi nevajenega sistema, je bila huda napaka za ekipo, če si je drznila podcenjevati nasprotnika.

Žal se letošnje edicije državnega prvenstva niso udeležili branilci naslova (Marko Bakarčič, Miha Šinkovec, Matej Šulek, vsi BK Ilirija), kar pa je morda dalo dodatnega vetra v jadra ostalim udeležencem, da zasedejo njihovo mesto. Da pa mesto favoritov ne bi avtomatsko padlo na ramena lanskoletnih drugouvrščenih iz ekipe Sudoku (Matjaž Rapoša, Blaž Resnik, Rok Rožič, vsi BK Direkt), so je na turnir prijavilo tudi nekaj ekip z zasedbo iz prve slovenske lige, ki so imeli resno namero poseči po trofeji.

Ena izmed takih ekip je bila tudi trojica M-Čuda, v sestavi Franci Čučnik (BK Ilirija), Matej Dakol (BK Kaval) in Miha Zajc (BK Ilirija), ki je svoj status kontenderjev (zahvaljujoč tudi inspirativni zmagi Dakola in Zajca na tržaškem turnirju dvojic junija letos) upravičevala skozi celoten turnir in se nepremagana uvrstila v finale. Na težki poti do končnega dvoboja so morali med drugim v četrtini finala premagati še eno ekipo tihih favoritov, Zaspane komisarje, v postavi Klemen Gradišnik, Matjaž Markič, Jurij Potočnik (vsi BK Kaval) ter v polfinalu, kjer jih je čakala še ena vsekavalovska ekipa, Lepotica in zver 2x, v kateri sta se najboljši slovenski biljardistki Ani Gradišnik pridružila novopečena a-ligaša Damir Petrinec in Nino Porić – v četrtini finala so se izkazali za boljše od Direktorjev (Anže Ciuha, Denis Godeša, Kristijan Nikl, vsi BK Direkt).

V spodnjem delu žreba se je vse skupaj odvijalo bolj na tesno. Kdor se bolj malo potika okoli Direkta, verjetno še ni slišal za izredno nevarni imeni Simona Tomažiča in Bojana Uljana, ki sta skupaj s Primožem Hrvatinom (vsi BK Direkt) zastopala barve Ilirske Bistrice. Po porazu z Lepotico in zverinama so se prebili skozi repasaž in v četrtini finala resno ogrozili še neporaženo trojko Lepih žrebcev (menda je po imenu ekipe jasno, kdo je igral v njej). Približno v istem času, ko je na sosednji mizi Miha Medica svojo ekipo Biljardnica Direkt (poleg njega še Maks Gerčar in Boštjan Obid, vsi BK Direkt) skozi majstorico popeljal v polfinale mimo Triologa (Peter Rožič, Žiga Trpin, oba BK Direkt, in Miha Žagar, BK BTC); so tudi Žrebci (Blaž Bižal, Vid Peterlin in Tim Uršič, če res kdo ni vedel) potopili podarjeno devetko za končni skupni rezultat 11:10. V enem bolj sproščenih dvobojev turnirja, so se skozi polfinale uvrstili Žrebci, medtem ko se je Biljardnica Direkt morala zadovoljiti z bronom.

Finale se je začelo odvijati po pričakovanjih stavnic. Do četrtega racka so Žrebci storili že marsikatero napako, ki je v bolj spočitih urah (počasi se je prevešalo proti pol tretji zjutraj) ne bi in M-čuda so suvereno povedli s 3 proti 1. Čeprav so se v naslednji polovici prvega seta moči nekoliko izenačile, so favoriti uspeli suvereno zadržati vodstvo do končnih 5:3. Sledil je verjetno odločilni rack finala, ki je zavoljo dolgotrajnega skrivanja na enki, dvojki in petki trajal slabih 20 minut. Obe ekipi sta si vedno znova dali vedeti, da se ne nameravata odstraniti zlahka in pritisk je rasel z vsakim novim udarcem. Ko je desetka končno izginila in premaknila semafor v prvo vodstvo Žrebcev, jim je to dalo novega vetra v jadra in z vsako naslednjo potezo se je nadzor mize počasi prevešal na njihovo stran. Drugi set so zapečatili s 5 proti 0. Kot po dogovoru se je odločilni set igral do zadnjega, petega racka, ko se je za mizo srečalo vseh šest igralcev. Zakomplicirana postavitev na mizi je zahtevala svoje poskuse »po devetki«, ko pa je enkrat izginila kombinacija 5-8, so se Žrebcem posvetile oči in vedeli so, da so zadnje štiri kugle le še formalnost. Nestrpno tišino so prekinili kriki in stiski rok.

Iskrene čestitke vsem najboljšim ekipam in prav tako tistim, ki so na tem turnirju dosegli oz. presegli lastne cilje. Ekipni duh je vsekakor pomemben faktor pri takem sistemu tekmovanja, zato je večje število trojic spodbudna novica za prihodnost, če želimo dvigniti tudi to plat našega športa. Maratonski turnirji so nujno zlo, ultimativni trening koncentracije; ko se bomo enkrat naučili nadzirati lastna čustva in znanje po 19-ih urah biljarda, bodo vsakodnevni dvoboji druga pesem. Toliko za letošnjo sezono. Lepe praznike zaželimo v zadnji objavi leta, do takrat pa – kot vedno – dober trening.

Galerija

Komentarji